Bistvo eTTL je, poudarja Anže Droljc, direktor poslovnega razvoja v podjetju Better, da medicinskemu osebju, predvsem zdravnikom, na računalniku ali pametni tablici na klik ponudi vse bistvene trenutne informacije, na podlagi katerih lahko hitro ugotovijo trenutno stanje bolnika. Omogoča vpogled v njegove vitalne znake, delovno diagnozo, predpisana zdravila, preiskave, posege, kako se njegovo stanje spreminja... Ker so podatki skozi informatiko generirani avtomatsko, je tako prihranjen čas, saj jih ni treba prepisovati, posledično pa je tudi manj napak.
»To je analitično orodje, ki zdravnikom pomaga pri odločitvah o nadaljnjem zdravljenju,« razlaga Droljc. Za medicinske sestre pa je to orodje, s katerim lahko učinkoviteje načrtujejo svoje delo. V okviru eTTL so na voljo tudi podrobnejši moduli, kjer se pripravijo podrobni načrti za vsakega bolnika. eTTL je lahko popolnoma prilagojen za različne oddelke v bolnišnicah, odvisno od specialnosti. »Ključne bodo rešitve, ki se bodo enostavno prilagajale različnim specialističnim oddelkom,« dodaja.
ETTL je oziroma bo zadnji korak digitalne transformacije. Pred tem je nujna digitalizacija osnovnih kliničnih procesov, kjer nastajajo vsi potrebni podatki, pojasnjuje Droljc: »Od digitalizacije procesa naročanja in upravljanja zdravil do laboratorijskih, mikrobioloških in radioloških preiskav, zdravstvene nege ... Le tako so lahko osnovni podatki, ki jih potrebuješ za eTTL, dostopni.«
V Sloveniji so nekatere bolnišnice še vedno popolnoma na papirju, druge imajo dobro digitalizirane osnovne procese, pa jim manjka eTTL, so pa tudi primeri z že implementiranim eTTL.
»Zdravstvo je področje, ki zahteva čas, zato v procesu digitalne transformacije ne sme biti izpuščen noben korak,« opozarja Droljc. Kot kažejo izkušnje iz tujine, bi moralo biti na prvem mestu digitalizacije vsekakor področje zdravil, je prepričan. Sledilo naj bi področje naročil na laboratorijske in druge preiskave, potem pa elektronska dokumentacija. Bistvena za ustvarjanje in upravljanje eTTL pa bo tudi digitalizacija zdravstvene nege. »V procesu digitalizacije in uvedbe eTTL bo treba slediti usmeritvam nove slovenske digitalne strategije zdravstva. Prvi pogoj pa je, da bo po končni odločitvi za digitalizacijo stroka za to imela čas in sredstva,« pravi.
V procesu digitalizacije je izzivov še kar nekaj. Poleg sredstev za nakup programske opreme so pomembna tudi sredstva za digitalno opismenjevanje končnih uporabnikov ter za vodenje projekta znotraj bolnišnic in dodatna izobraževanja odločevalcev. »Ključni so ljudje v bolnišnicah, ki morajo imeti čas za digitalizacijo, jo razumejo, vedo, kaj želijo in zakaj so potrebne spremembe,« poudarja sogovornik.
Slovenija bo morala po mnenju Droljca po vzoru iz tujine pospešiti digitalizacijo v zdravstvu tako, da bo nekaj bolnišnicam, ki so najdlje v procesu digitalizacije in so najbolj pripravljene, namenila več sredstev in tako naredila korak naprej. »Tako bi zgradili primere dobre prakse, nadgradili znanje in skozi te primere zgradili nacionalne ekipe, ki bodo znale zagnati kolesje digitalizacije v drugih bolnišnicah ter tudi te pripeljale do minimalne stopnje digitalizacije,« predlaga Droljc.
Elektronski temperaturno-terapevtski list (eTTL) je elektronska različica nekdanjega bolniškega kartona, ki na računalniku ali pametni tablici omogoča vpogled v vse bistvene podatke, ki jih zdravnik ali drugi zdravstveni delavec potrebuje za zdravljenje bolnika.
Elektronski terapijski list (eTL) pa je namenjen upravljanju zdravil, od predpisovanja do dajanja zdravil, sodelovanja s kliničnimi farmacevti, integracijo z lekarnami in podobno.
V Kataloniji, kjer imajo 68 bolnišnic, so se odločili za postopno digitalizacijo s ciljem, da v vseh vzpostavijo digitalno zdravstveno platformo in zgradijo strukturiran elektronski karton pacienta, ki ga oblikujejo v standardu openEHR, tako kot v Sloveniji, operativne in demografske podatke pa v standardu FHIR. Kot prvi uporabniški primer digitalizacije so izbrali proces elektronskega predpisovanja in upravljanja zdravil. Raziskave in dobre prakse po svetu namreč kažejo, da to prinaša veliko prednosti – od varnosti pacientov, boljših izidov zdravljenja, manj zapletov do skrajšanja hospitalizacij.
Članek je bil objavljen v reviji Medicina danes oktobra 2023.