Novice
Tomaž Gornik, direktor podjetja Better, poudarja, da podatki lahko omogočijo transformacijo, izboljšajo zdravstvene procese in skrb za paciente.
Slovenija ima odlično zastavljeno strategijo digitalnega zdravstva, zdaj pa jo bo treba začeti uresničevati, je v pogovoru poudaril Tomaž Gornik, direktor in ustanovitelj podjetja Better. V podjetju gradijo programsko opremo, s katero poskušajo izboljšati zdravstvene procese in pomagati zdravstvenemu osebju, da bo njihovo delo bolj učinkovito in varno za pacienta.
Tako v EU kot v Sloveniji se ukvarjajo z digitalizacijo zdravstva. Ali glede na vaše izkušnje iz tujine lahko ocenite, kakšne bi bile primerne in učinkovite rešitve za digitalizacijo slovenskega zdravstvenega sistema?
Digitalizacija je prvi pogoj za uspešen zdravstveni sistem, tudi v Sloveniji. Slovenija ima odlično zastavljeno strategijo digitalnega zdravstva, zdaj pa jo bo treba začeti uresničevati. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je, kako se bo strategija izrazila v ogromnem številu razpisov, ki bodo potrebni za izvedbo strategije. Če bo edini kriterij cena, potem ni možnosti za uspešno izvedbo. Če pa bodo na razpisih izbirali najboljšega ponudnika za določeno področje, lahko Slovenija resnično profitira.
Ključnega pomena pa je, da se zdravstveni sistem napolni s podatki, ki morajo biti kakovostni in dostopni vse življenje, nato pa je treba začeti te podatke uporabljati pri odločanju. Treba je urediti upravljanje in procese ter postaviti prioritete. Pri tem je naloga nas, informatikov, da zagotovimo infrastrukturo, da se ti podatki – klinični in tisti za boljše upravljanje – zbirajo, nato pa morajo odločevalci te podatke izkoristiti in zasnovati sistem, ki bo lahko kos vsem izzivov prihodnosti.
V Sloveniji imamo dobro vzpostavljen hrbtenični sistem eZdravje, a je težava tudi ta, da nimamo dovolj ljudi, ki bi se ukvarjali s podatki. Podatkov, ki gredo v infrastrukturo, imamo dovolj, imamo vsa odpustna pisma iz bolnišnic, ambulantne kartone, cepljenja, vse recepte, imamo odlične registre, na primer register raka. A vseh teh podatkov ne uporabljamo, kot bi jih lahko, ker nimamo ljudi, ki bi se z njimi sistemsko ukvarjali.
Ste tudi vodilni v svetu na področju tehnoloških rešitev, ki ločujejo zdravstvene podatke od aplikacij. Kaj omogočajo podatkovne platforme in ali se tisti, ki naj bi jih uporabljali, že dovolj zavedajo njihovih prednosti?
Res je, v podjetju Better gradimo programsko opremo, s katero poskušamo izboljšati zdravstvene procese in pomagati zdravstvenemu osebju, da bo njihovo delo bolj učinkovito in varno za pacienta. Našo digitalno zdravstveno platformo zdaj uporabljajo že v več kot 20 državah in varno shranjujejo več kot 30 milijonov elektronskih zapisov pacientov.
Vse več primerov iz tujine kaže, da je enotna digitalna zdravstvena platforma, kjer so v središču odprti podatki in kjer se sistemi ne integrirajo na nivoju aplikacij, ampak podatkov, resnično najboljša rešitev za potrebe zdravstvenih sistemov. Za uporabo odprtih podatkovnih standardov, kot je openEHR, se tako odloča vse več zdravstvenih organizacij in držav.
Trend, ki ga opažamo že dalj časa, je, da se zdravstvo seli iz bolnišnic v skupnosti in na domove, to pa zahteva močno digitalno podporo.
Standard openEHR omogoča zbiranje strukturiranih in nestrukturiranih podatkov o pacientih, ki jih je mogoče uporabiti v številne namene, dostop do njih pa je omogočen vsem aplikacijam in posameznikom v trenutku, ko jih potrebujejo, če so do tega upravičeni. Podatki so tako shranjeni neodvisno od aplikacij in so dostopni in razumljivi vsem deležnikom v zdravstvu in shranjeni za celotno življenje pacienta.
Zdravstvene organizacije in države se tako vse bolj zavedajo pomena in vloge podatkov, ki morajo biti enotni, razumljivi in uporabni za več različnih aplikacij. To je čisto nasprotje tega, da se kupi ena aplikacija, ki naj bi rešila vse, podatki pa so potem zaklenjeni v to aplikacijo. To je nemogoče, saj ena aplikacija ne more zadovoljiti potreb celotnega zdravstvenega sistema. Podatki pa lahko omogočijo transformacijo in izboljšajo tako zdravstvene procese kot skrb za paciente.
Na koliko trgih ste prisotni in na katere še nameravate vstopiti?
Trenutno so naše digitalne rešitve prisotne na več kot 20 trgih po vsem svetu. Največ posla še vedno naredimo v Veliki Britaniji, sicer pa so naši največji trgi še Španija, Švica, Nemčija, Finska, Švedska, utrjujemo tudi partnerstva v Italiji in Grčiji ter na Nizozemskem. Tudi Avstralija je za nas dober trg, letos smo sklenili prva partnerstva v ZDA, stranke in partnerje pa imamo tudi v Nigeriji, na Tajskem, v Indoneziji, odpira se nam tudi Latinska Amerika. Digitalne zdravstvene storitve potrebuje ves svet, zato nas seveda zanimajo vsi trgi.
Kako težko je pridobivati posle v tujini?
Posle v tujini zelo pogosto dobivamo s pomočjo partnerjev. Vzpostavljeno imamo zelo dobro mrežo partnerjev, ki veliko bolje kot mi sami poznajo lokalne trge in nam lahko s svojim znanjem in izkušnjami zelo pomagajo. Večino poslov v tujini dobimo prek razpisov, kjer naročniki ocenjujejo izpolnjevanje zahtev iz razpisa, reference ponudnika, kakovost rešitve oziroma produkta, njegovo funkcionalnosti in tudi nadgradljivost. Zelo redko je v tujini odločilni dejavnik cena, saj je tako praktično nemogoče dobiti ustrezne rešitve, ker ponudbe nikoli ne morejo biti popolnoma primerljive. Vedno bolj pa seveda štejejo tudi priporočila oziroma dobre zgodbe iz prakse, ki pa smo jih v zadnjih letih nanizali že kar nekaj.
Kakšne rešitve torej vpeljujete v tujini?
V Londonu smo na primer povezali celotno mesto, vse zdravstvene ustanove, reševalce, urgentno službo, domove za ostarele, zasebne zdravnike in bolnišnice, v načrt nujne oskrbe. Zdaj bomo to širili še na nove načrte oskrbe, med drugim tudi na podporo osebam z demenco, astmo in avtizmom, za otroke in mladostnike ter ljudi z duševnimi motnjami. To nam je v Veliki Britaniji odprlo veliko vrat. S pomočjo naše platforme se digitalizira največja bolnišnica za zdravljenje raka v Evropi The Christie, našo rešitev Better Meds pa uporablja že deset zdravstvenih zavodov (NHS Trusts). Na naši platformi opravlja klinične študije 11 univerzitetnih klinik v Nemčiji, ki so povezane v konzorcij HiGHmed, med njimi tudi Charite in Heidelberg. Našo platformo za raziskave uporablja največja bolnišnica v Madridu 12 de Octubre, rešitev za elektronsko predpisovanje in upravljanje zdravil Better Meds pa bo vpeljalo več kot 60 bolnišnic po Kataloniji. Pilotni projekt delamo v eni največjih evropskih bolnišnic Karolinska na Švedskem. Imamo pa tudi stranke, kot je na primer zasebna klinika v Nigeriji, kjer so na naši platformi in s pomočjo naših orodij za lahko kodiranje, razvili celoten elektronski zdravstveni sistem, ki ga zdaj uporabljajo in ga bodo še širili. Lahko rečem, da se prilagajamo povpraševanju in zahtevam strank in partnerjev ter skušamo odgovarjati na svetovne trende, zdaj tudi z umetno inteligenco.
Kakšni pa so svetovni trendi?
Trend, ki ga opažamo že dalj časa, je, da se zdravstvo seli iz bolnišnic v skupnosti in na domove. To zahteva močno digitalno podporo, zato se zdaj oblikujejo načrti nujne oskrbe, vse več je telemedicine, zato se vzpostavljajo virtualni bolnišnični oddelki. Takšnega smo naredili v bolnici v Sussexu. Ti omogočajo pacientom, da se zdravijo doma, kar zmanjšuje pritisk na bolnišnične kapacitete in zmanjšuje nepotrebne sprejeme v bolnišnico, obenem pa vpliva na dobrobit in počutje samih pacientov. Pa tudi zmanjšuje nepotrebne infekcije, kar tudi ni zanemarljivo. Kot sem že omenil, je eden od trendov, ki se vse bolj uveljavlja v svetu, digitalna zdravstvena platforma, ki omogoča poenotenje različnih virov podatkov, nemoteno izmenjavo teh podatkov in razvoj številnih aplikacij.
Poleg tega si pacienti želijo biti vse bolj vključeni v proces zdravljenja, zato jim je treba omogočiti dostop do njihovih podatkov in možnost sooblikovati na primer svoje načrte oskrbe. Tudi umetna inteligenca, ki je sposobna analizirati velike količine podatkov in lahko doda zelo uporabne vpoglede, je že začela spreminjati zdravstvo. Pomaga lahko pri napovedni analitiki, pri zaznavi vzorcev bolezni ali pa predvidi potrebe po oskrbi, preden bolezen postane kritična. Obdelava naravnega jezika (NLP) lahko kup nestrukturiranih podatkov združi v smiselno celoto in tako ponudi celovitejši pogled na zdravje bolnikov. Prihodnost digitalnega zdravstva je zelo vznemirljiva in upam, da jo bomo lahko v podjetju Better soustvarjali.
Nedavno ste obelodanili, da boste v javnih bolnišnicah v Kataloniji skupaj s partnerskimi podjetji uvedli rešitev Better Meds za elektronsko predpisovanje, upravljanje in izdajanje zdravil. K čemu bo to pripomoglo?
V Kataloniji se že nekaj let trudijo, da bi vzpostavili dolgoročno elektronsko zdravstveno kartoteko za vse prebivalce, ki bi temeljila na odprtih podatkih in bi zagotavljala integrirano oskrbo prebivalcev. To bodo dosegli z vpeljavo digitalne platforme zdravstvenih podatkov in sistema za upravljanje zdravil, ki bo na voljo več kot 60 bolnišnicam. Implementacija rešitve bo postopna, letos bomo začeli z dvema bolnišnicama, potem pa nadaljevali še z drugimi.
Sistem Better Meds, ki ga bomo vpeljali, bo prinesel integrirani terapevtski in klinični pogled, ki je osredotočen na pacienta, kar prispeva k zmanjšanju tveganj za napačno predpisana zdravila, onemogoča predpisovanje prevelikih ali premajhnih odmerkov zdravil in odpravlja številne druge težave, povezane s predpisovanjem zdravil. V tak poenoten sistem se posamezni podatek vnaša samo enkrat, kar preprečuje odvečne vnose informacij, rešitev pa omogoča kliničnemu osebju enostaven in takojši dostop do teh podatkov, kjerkoli in kadarkoli. S tem sistem pomaga tudi k zmanjševanju administrativnega bremena osebja.
V današnjem času ne moremo mimo trajnosti. Torej, kaj vse je vključeno v vašo ESG strategijo?
V podjetju se zavedamo pomembnosti odnosa do okolja in s tem povezane učinkovite rabe virov. K trajnosti prispevamo z zmanjševanjem neposrednega vpliva na okolje z učinkovito porabo energije in ustreznim upravljanjem z odpadki. Imajo pa naši izdelki tudi posreden vpliv na okolje, saj s pomočjo vpeljave digitalnih rešitev za zdravstvo pozitivno vplivamo tudi prek vseh naših strank. Naj omenim na primer izboljšanje učinkovitosti zdravstvenega varstva in varnosti zdravil, omogočanje telemedicine in oddaljenega spremljanja pacientov, ter izboljšanje komunikacije med zdravstvenimi ponudniki in pacienti. To so majhni koraki, a lahko tako naredimo veliko.
Članek je bil objavljen v časniku Delo septembra 2023.